Kje se dobimo: na Špici ob Ljubljanici
Kdaj: vsak delavnik: vsak delavnik ob 7.30
Kontakt:
e-mail: drustvo.sola.zdravja@gmail.com
tel.: 0599/32066

 

OBVESTILA:

ARHIV OBJAV skupine LJUBLJANA – PRULE:

2018
_____________________________________________________________________________________

19. 6. 2018 – Mimi Šegina je obiskala skupino Ljubljana – Prule in se družila z njimi. O tem, kako jih je doživela, lahko preberete v spodnjem zapisu. Foto: Mimi Šegina

Na Špici je špica!

Jutro, 19. junij, z Bicikljem se pripeljem na Špico in parkiram. Gospe in gospodje se pretegujejo, lovijo ravnovesje na eni nogi, se prepogibajo in čepe obmirujejo. Tako oni začnejo svoj dan, pripadniki zdravega gibanja z imenom Društvo Šola zdravja. Pogled na mirno zeleno, ki se razliva pred nami je presenetljiv v svoji preprosti lepoti. Po polurni vadbi je čas za pogostitev: pikamo narezane dinje s tem in onim prelivom, zobamo paličke, ki rade gredo za zobe in zato jih je treba poplakniti, z likerjem ali z vodo, po izbiri.

Skupina Špica je začela svojo zgodbo 1.4.2012, ko je ta prostor zasedala le trava in nekaj lepih, mladih vrb.  Ko je Savica, vodja vadbe in ustanoviteljica skupine, hodila leto poprej vadit na Livado, so jo shecali, da po izobraževanju in nekaj pridobljenih izkušenj osnuje novo skupino na Prulah. Savica se posmeje, da takrat še ni vedela, da je prostovoljka, a je danes z vsem srcem in ni dneva, da bi umanjkala. Skupino je ustvarila sama tako, da je delila listke po hišah in prijateljicam, ki so potem povabile svoje prijateljice… Njihova jutranja vadba se je začela z 12 članicami. Danes skupina šteje 35 članov, od tega je 5 moških. Zdaj pa novi člani pridejo kar sami. Prav vadba je tisto, kar jih požene v nov dan – Ani in Majdi ni težko vstati vsako jutro ob 6.00, da bi se počasi uredili, pozajtrkovali in nato odkorakali na Špico. Savica pravi, da so med seboj zelo povezani, skrbijo za vsakega posameznika in si pomagajo, če je potrebno. Občutek skupnosti in pripadnosti ter predvsem skrb za sočloveka jim je nekaj normalnega, privzgojeno še iz težkih časov otroštva. Vse tri gospe so rojene za časa 2. svetovne vojne in so mi povedale marsikaj zanimivega: Ana z Vipave se spominja, kako so v vasi predle volno in pletle tople nogavice za partizane, jim nosile v gozd priboljške spečene za Veliko noč in Božič. Savica, katere teta je bila aktivistka OF, je bila še otroček v vozičku, ko je jokaje na kontrolnih točkah dosegla, da ju s teto niso tako natančno pregledovali. Tako so lahko skrita sporočila neometano potovala v okupirano Ljubljano. »Ker je bilo hrane malo zaradi žičnate ograje okoli mesta, smo razprodali vse kar je bilo vrednega, da smo kupili osnovno živež.« Majda, ki je rojena ravno 6. aprila, se spominja, da so na njen rojstni dan, ko so bombardirali Beograd, čisto pozabili, kar pa ni nobenemu štela v zlo. »Vojna je nekaj najhujšega, kar lahko doleti človeka,« pravi.

Četrtino skupine predstavljajo gospe starejše od 80 let, Ana in Majda pa jih štejeta 92. In s prihodom vedno prehitita vse ostale, čeprav si ena pomaga s palicama, druga s hojico. Slednjo je Ana pridobila pred kratkim, po padcu in zlomu kolka. »Kar odneslo me je,« pravi, »potem sem ležala na tleh in čakala do jutra, da sem potrkala sosedom na steno in so ti prišli na pomoč.« Ja, nič kaj luštno ni biti sam doma, ko se take reči zgodijo. Majda, njena »sošolka« iz Šole zdravja, je vedno ob njej – dopoldan, ko gresta na vadbo in popoldan, ko rešujeta križanke ali gresta kam na krajši potep. Botanični vrt je krasna izbira za tople poletne dni, pravita. Ravno prav velik, z močno senco in prijetno kavarnico. V parku je vedno kaj za občudovati: mogočna drevesa, pisane rože, migetajoči ribnik, razposajene šolarje, v tablice z napisi zagledane turiste in obiskovalce kar tako. A na Špici je najlepše!

Pogovor ob jutranji kavi je minil kot bi trenil. Člani Šole zdravja so se počasi razkropili – vsak po svojih obveznostih, ki jih tudi v teh letih ne manjka. Koliko zanimivih zgodb skrivajo v sebi in kako z veseljem zrejo v vsak trenutek, sem pomislila. Tudi starost je lahko lepa, če jo imaš s kom deliti.

Besedilo in fotografija: Mimi Šegina
_____________________________________________________________________________________

20. 4. 2018 – 6. obletnica Šole zdravja Ljubljana – Prule!

Foto: Ljuba Laharnar

_____________________________________________________________________________________

HIMNA skupine LJ – Prule: Besedilo jutranje budnice prulske skupinel. Tako “Prulčani” imajo tako dve pesmi: slavnostno himno s posebej zanjo skomponirano glasbo, ki je že objavljena na naši spletni strani ter jutranjo “budnico” na znano melodijo pesmi “Žiga žaga poje žaga, rom pom pom kladivo”…, besedilo pa sta napisala Anka in Marjan Dremelj.

Tam na Špici v Šoli zdravja
vidi se zarana
večja družba penzionistov
vsa v oranžnem zbrana.

Po pozdravu dobro jutro
se začnejo vaje,
gibe trupa rok in glave
Savica ureja.

Ko odšteje Anka “dvajset”
delo je pri kraju,
še poskok, zahvala Soncu,
srečni gremo v novi dan.

Avtorja: Anka in Marjan Dremelj

—————————————————————————————————————————————————

2015
_____________________________________________________________________________________

Mi se ne damo !

Če ne gre drugače z nami telovadi tudi snežak !
Luštno…….

Skupina Prule v Ljubljani, 4. 2. 2015

Več v fotogaleriji
____________________________________________________________________________________

2014
_____________________________________________________________________________________

– 24. 5. 2014 – Jutranja telovadba Šole zdravja, LJ – Prule telovadi s članicami Društva za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica. Več v Fotogaleriji.

SPONZORJI

Namenite del dohodnine Društvu Šola zdravja

Društvo Šola zdravja je na seznamu upravičencev do donacij iz dohodnine za preteklo leto. Zavezance za dohodnino, ki se še niste odločili kateri nevladni organizaciji boste namenili del od odmere dohodnine, vabimo, da z vašo pomočjo podprete delovanje našega društva. Denar, ki bi sicer ostal v državnem proračunu, lahko namenite za naše aktivnosti, ki so neprofitno naravnane.