Semič

RADIO BABA

Staro uspešno smo končale, pogumno v novo se podale.
Januarja tretjega, spet družba se je zbrala vsa.
Si sreče, zdravja zaželele, ob tem še toplo se objele,
in pridno že nadaljevale tam, kjer lani smo končale,
tisoč gibov naredile, s himno v novi dan skočile.
Z zvonika sliši se, ura osem bije že.

Srečo letos smo imele, da s sredo smo začele.
To dan je naš za epp, ko radijo baba k Dragotu gre.
Kotiček rezerviran je, kaj ktera pije, Drago že ve .
Kratko, dolgo, čaj, makjato, z mlekom, kapučino, pa glej, da toplo bo.
Vse nam on za evro da, naj čajček bo, al kavica…

Zdaj pa se naš čvek začne, vsaka svojga kaj pove,
slišati je s strani kot, da kokoši kragulj lovi.
Mery En pa se jezi, ker minutke ne dobi.
Rada bi nam plan prebrala, če bi še ktera kaj dodala.
Grmečga boga slišat ni, kok naj besedo zdaj dobi?

A ker potrpežliva je, po elektronski pošlje vse tako,
da se točno ve, kaj se dela, kam se gre.
Mi pa pridno ji sledimo, kaj nam reče, to nardimo.

Četudi včasih se zgodi kot, da ne bi blo noči.
Kar naenkrat jutro je, ne da se nam vstati še.
Pod odejo toplo je, kdo zdaj ven v ta mraz še gre?.
A vzporedno pa se čuje, to telo ti potrebuje.
Hitro vstani se in kreni, ni še čas, da bli bi leni.
In takoj, ko vstaneš se, boljše se počutiš že.

S telovadbo si začel, nekomu lep dan zaželel.
Kaj lepšega na svetu je, kot da z jutrom se lep dan začne
in da družiš se z ljudmi, ki isto mislijo kot ti…

Zapisala Jana Draganjac