Ohranjanje zdravja

Objavljeno: 8. septembra, 2025

Gibanje – naravna obramba pred demenco

Gibanje ni le zdravilo za telo – je tudi hranilo za možgane. Raziskave potrjujejo, da redna telesna dejavnost pomaga upočasniti ali celo preprečiti upad kognitivnih sposobnosti, vključno z demenco.

Gibanje – naravna obramba pred demenco

Ko se gibamo, se pospeši krvni obtok – tudi v možganih. To pomeni več kisika, boljšo prekrvavitev in nove povezave med živčnimi celicami. Gibanje poleg tega zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in krepi občutek dobrega počutja – vse to pa dolgoročno varuje naš spomin.

Ne čakajmo na prve znake pozabljivosti. Vsakodnevno gibanje je naložba v jasen um in iskrive misli tudi v poznejših letih. Naj bo vsak korak korak bližje vitalnosti – tako telesni kot duševni.

Vadba v Šoli zdravja

Pri vsakodnevni vadbi 1000 gibov v Društvu Šola zdravja posebno pozornost namenjamo natančni in ritmični izvedbi vaj. Gibanje z obema rokama, usklajeno dihanje ter ponavljajoče in strukturirane vaje pomagajo krepiti povezave med obema možganskima polovicama. Zbranost, ki jo vaja zahteva, spodbuja mentalno budnost.

(klikni na sliko za povečavo čez celoten zaslon)

Naš član Peter pravi:

Sprva mi sploh ni šlo. Zdaj pa se vsak dan zabavam, ko poskušam roke uskladiti – in misli tudi!

Čuječnost – trening za možgane

Pomemben del preventive pred demenco je tudi vadba čuječnosti. V programu Dihamo z naravo, ki poteka na 34 lokacijah po Sloveniji, vključujemo vaje za razvijanje čuječnosti (mindfulness). To je celosten pristop k zaščiti možganov.

Kako čuječnost pomaga?
Znanstvene raziskave potrjujejo da ima redna praksa čuječnosti več pozitivnih učinkov na možgane in lahko zmanjša dejavnike tveganja za demenco:

1.      Zmanjševanje stresa: Dolgotrajen stres in povišan kortizol škodita možganom, zlasti hipokampusu – centru za spomin. Čuječnost pomaga zmanjšati stres in tako varuje možgane.

2.      Izboljšanje pozornosti in kognitivne fleksibilnosti: Redna vadba krepi sposobnost osredotočanja in preklapljanja med miselnimi nalogami, kar pogosto oslabi pri demenci.

3.      Spodbujanje zdravega življenjskega sloga: Ljudje, ki redno izvajajo čuječnost, se pogosteje odločajo za zdravo prehrano, več gibanja in boljši spanec – vse to pa so ključni varovalni dejavniki za dolgotrajno zdravje možganov.

Zato, skrb za možgane ni le gibanje telesa – je tudi gibanje misli!

Tekst: Rožle Bucalo – strokovni sodelavec DŠZ
Uredila: Neda Galijaš
Foto: arhiv Društva Šola zdravja

Društvo Šola zdravja deluje po vsej Sloveniji!

5.764

članov

262

skupin

92

občin