Ohranjanje zdravja
Objavljeno: 8. septembra, 2025
Gibanje – naravna obramba pred demenco
Gibanje ni le zdravilo za telo – je tudi hranilo za možgane. Raziskave potrjujejo, da redna telesna dejavnost pomaga upočasniti ali celo preprečiti upad kognitivnih sposobnosti, vključno z demenco.
Ko se gibamo, se pospeši krvni obtok – tudi v možganih. To pomeni več kisika, boljšo prekrvavitev in nove povezave med živčnimi celicami. Gibanje poleg tega zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in krepi občutek dobrega počutja – vse to pa dolgoročno varuje naš spomin.
Ne čakajmo na prve znake pozabljivosti. Vsakodnevno gibanje je naložba v jasen um in iskrive misli tudi v poznejših letih. Naj bo vsak korak korak bližje vitalnosti – tako telesni kot duševni.
Vadba v Šoli zdravja
Pri vsakodnevni vadbi 1000 gibov v Društvu Šola zdravja posebno pozornost namenjamo natančni in ritmični izvedbi vaj. Gibanje z obema rokama, usklajeno dihanje ter ponavljajoče in strukturirane vaje pomagajo krepiti povezave med obema možganskima polovicama. Zbranost, ki jo vaja zahteva, spodbuja mentalno budnost.
Naš član Peter pravi:
Sprva mi sploh ni šlo. Zdaj pa se vsak dan zabavam, ko poskušam roke uskladiti – in misli tudi!
Čuječnost – trening za možgane
Pomemben del preventive pred demenco je tudi vadba čuječnosti. V programu Dihamo z naravo, ki poteka na 34 lokacijah po Sloveniji, vključujemo vaje za razvijanje čuječnosti (mindfulness). To je celosten pristop k zaščiti možganov.
Kako čuječnost pomaga?
Znanstvene raziskave potrjujejo da ima redna praksa čuječnosti več pozitivnih učinkov na možgane in lahko zmanjša dejavnike tveganja za demenco:
1. Zmanjševanje stresa: Dolgotrajen stres in povišan kortizol škodita možganom, zlasti hipokampusu – centru za spomin. Čuječnost pomaga zmanjšati stres in tako varuje možgane.
2. Izboljšanje pozornosti in kognitivne fleksibilnosti: Redna vadba krepi sposobnost osredotočanja in preklapljanja med miselnimi nalogami, kar pogosto oslabi pri demenci.
3. Spodbujanje zdravega življenjskega sloga: Ljudje, ki redno izvajajo čuječnost, se pogosteje odločajo za zdravo prehrano, več gibanja in boljši spanec – vse to pa so ključni varovalni dejavniki za dolgotrajno zdravje možganov.
Zato, skrb za možgane ni le gibanje telesa – je tudi gibanje misli!
Tekst: Rožle Bucalo – strokovni sodelavec DŠZ
Uredila: Neda Galijaš
Foto: arhiv Društva Šola zdravja
Društvo Šola zdravja deluje po vsej Sloveniji!
5.764
članov
262
skupin
92
občin
Uporabne informacije


