Ljubljana – Vižmarje – Arhiv objav
ARHIV OBJAV:
2019
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
13. 3. 2019 – udeleženci današnje vadbe smo svojo 1. obletnico obeležili ob kavici.
_________________________________________________________________________________________________________
2018
_____________________________________________________________________________________________________________________
1000 gibov – Himna skupine Vižmarje – Brod
(20. 3. 2018 – besedilo: Stanka KRALJ LENARDIČ;
Glasba je po napevu: N’KOL’ SE NISMO TO’K’ SMEJAL’
N’kol’ še nismo to’k’ garal’ k’ za Grišinove vaje,
zdaj lepi, zdravi smo postal’, živimo pa še raje.
Če prideš zjutraj migati, sokovi ponorijo,
pretakajo se gor pa dol, kosti pa jim sledijo.
Ne bomo zlepa se predal’, nobeden neče crkn’t’,
veseli, gibčni smo postal’, sposobni smrt zafrkn’t’.
_____________________________________________________________________________________________________________________
12. 3. 2018 – Na Gregorjevo smo letos začeli z jutranjo vadbo »1000 gibov« tudi na severozahodnem koncu Ljubljane. V petek, 9. marca, je imelo Društvo upokojencev Vižmarje – Brod redno letno sejo zbora članov, na katero je predsednik povabil predsednico Društva šola zdravja go. Zdenko Katkić z namenom, da osebno predstavi jutranjo vadbo na prostem, ki jo usmerja društvo pod njenim vodenjem. Nasvet o pristopu do neposredne informacije in kontaktne podatke je dobil od svojega dolgoletnega dobrega znanca dr. Franca Habeta, ki je član Društva šola zdravja.
Gospa Katkić ni oklevala z odzivom, le uskladiti je bilo treba, ali naj bo predstavitev na začetku, ko moramo vsakokrat čakati na sklepčnost za dejanski začetek seje, ali pa na koncu v času med koncem seje in začetkom družabnega dela zbora članov. Predstavitev je bila po seji, ga. Katkić pa je s seboj pripeljala še dve usposobljeni vaditeljici in sicer go. Stanko Kozel iz skupine Preska (pri Medvodah) in go. Marijo Rožič iz skupine Medvode. Uvodno predstavitev društva je posredovala prisotnim ga. Katkić, podrobnosti in smisel telovadbe na prostem pa sta predstavili ga. Kozel in ga. Rožič.
Predsednik Društva upokojencev Vižmarje – Brod je prisotne pozval, da poskusimo z jutranjo telovadbo že kar naslednji ponedeljek, na Gregorjevo, z začetkom ob 8. uri, pri Osnovni šoli Vižmarje – Brod. Ga. Kozel in ga. Rožič sta obljubili, da bosta naši skupini nekaj dni zapored pomagali pri uvajanju v to gibalno jutranjo aktivnost.
Tako je tudi bilo. Snidenje z vaditeljicama Stanko in Marijo je bilo nekaj pred osmo uro. V nekaj stavkih sta še enkrat predstavili smisel vadbe. Poudarili sta na pozornost glede dihanja. Podrobnosti o posameznih vajah in ritem dihanja sta opisovali sproti. Naslednje dni našega prvega tedna jutranjih aktivnosti se jima je pridružila k vodenju še Meta Bokan, ki je prav tako iz skupine Medvode.
Predsednika Društva upokojencev Vižmarje – Brod je kar stisnilo v grlu, ko ga je pred koncem prvega tedna jutranje telovadbe poklicala ga. Katkić in sporočila, da se bo morala skupina odslej zanašati na lastni kader češ, da je ‘posojanje’ vaditeljev predvideno le v prvem tednu uvajanja novih skupin. Po omembi dejstva, da so skeptiki iz Društva upokojencev Vižmarje – Brod že začeli razglašati po obeh naseljih, Vižmarjah in Brodu, da »iz tega poskusa ne bo nič«, je ga. Katkić predlagala, da iz Društva šola zdravja poišče še kakšno vaditeljico in vaditelja iz bližine Broda, ki bi bil pripravljen kak dan ali dva še pomagati vižmarsko-brojski skupini. Pomoč za nas je našla v dveh ljubljanskih skupinah. K nam so nato prišli iz Dravelj: Marjeta Adrović, Angelca Stanka Škripec in Marija Valjavec, iz Kosez pa: Irena Dolinšek, Uroš Janez Stanič in Marija Turk. Z njihovo pomočjo smo pridobili na samozavesti in na koncu njihovega uvajanja so pravzaprav le še spremljali in občasno korigirali vadbo, ki smo jo usmerjali sami.
Vaditelji iz navedenih skupin, ki so prihajali na pomoč k uvajanju naše skupine so poudarjali pomen enovitosti posameznih skupin. K temu pa – po njihovem mnenju – sodi petje lastne ‘himne’ posamezne skupine. Pozvali so nas, da si izmislimo besedilo. Povedali so še, da so himne običajno prilagojene na že znane napeve in melodije. S tem napotkom so nam precej olajšali delo. Najmanj dva člana skupine, predsednik društva in najstarejša udeleženka naše skupine, sva začela z iskanjem besedila za vižmarsko-brojsko himno. Predsedniku je že 20. marca gospa Stanka Kralj Lenardič poslala predlog besedila, ki ga je brez oklevanja sprejel. Le v nekoliko bolj spevno besedilo je spremenil prvo vrstico ter pravopisno primerneje vnesel v besedilo opuščaje. Natisnil je nekaj izvodov in udeleženci skupine smo svojo himno zapeli že na dan spomladanskega enakonočja, 21. marca. Zdaj jo zapojemo seveda na koncu vsakokratne dnevne vadbe.
Čeprav omenjam med udeleženci predvsem članstvo iz Društva upokojencev Vižmarje – Brod, velja poudariti, da se nam je že na prvem razgibavanju, na Gregorjevo, pridružilo kar nekaj krajank Vižmarij in Broda, pa tudi ena iz Guncelj. Med prvimi nečlani našega društva se je skupini priključil tudi krajan Broda. Vsaj enkrat je bilo na jutranji telovadbi v marcu 15 članic in članov Društva upokojencev Vižmarje – Brod in osem nečlanov oz. nečlanic. Zanimivo je, da je naša skupina razmeroma ‘močna’ po zastopanosti moških udeležencev, saj smo (kar) trije redni. V drugih skupinah je moška udeležba baje veliko skromnejša.
Seveda smo kolikor mogoče poskrbeli za samostojnost skupine. Usposobljeni vaditeljici imamo že dve: Nado Koračin in Barbaro Smrekar. Tečaj vodenja skupin sta opravili 13. aprila. V načrtu imamo usposobitev še treh udeležencev: 25. maja se bosta udeležila tečaja zakonca Dragica in Vili Hočevar, predsednik, ki je peti kandidat za usposabljanje, pa se v navedenih dnevih nikakor ni mogel udeležiti usposabljanja, zato se bo odzval na katerega od naslednjih terminov.
Dne 25. aprila – 33 dni po začetku delovanja naše skupine – sta nas sodelavca društva prišla testirati. Po jutranji vadbi, kateri sta se priključila tudi društvena predstavnika, smo preverili sposobnosti naših teles pri vstajanju s stola, upogibanju komolca, dosegu nožnih prstov sede, ‘praskanju’ hrbta, vstajanju s stola s kratko hojo ter šest- minutni hoji.
Zdi se nam, da je vredno zapisati o razvoju naše skupine še en datum: osmega maja smo vadbo prvič opravili brez pomoči priročnika, istega dne pa smo ves niz vaj opravili tudi točno v pol ure. Podpisani pa sem za povrh prvič lahko čepel z obema podplatoma povsem na tleh…
Za skupino Vižmarje – Brod:
Marko Koračin