Ja, in še veliko več. Skozi čas vadba 1000 gibov preide v življenjski slog, vsakodnevni bioritem. Pomeni vsak dan sveži zrak, razgibanost, hoja, dobro počutje – vse v dobre pol ure. Zraven si lahko privoščiš še odlično druženje.
Zdravje, zdravo življene, zdrava prehrana… vsakodnevna mantra, ki nas bombardira od vsepovsod. Nešteto nasvetov, tudi dobrih. In od obilice vseh, ti že šumi v glavi, saj ves dan po tem ne bi utegnil narediti nič drugega, komajda živeti. In kaj izbrati? Sebi najprimernejše, seveda. Kako že gre to, ko je toliko zanimivih dogajanj okoli nas?
Najprej, verjetno, naj bi dobro poznal samega sebe; kaj te veseli, kako to uresničiti, da bo tvoje počutje, tvoja duša vesela in zadovoljna, tvoje telo, ki to dušo nosi, pa v odličnem stanju. Eden od najbolj pogostih nasvetov, poleg zdrave hrane, je prav gotovo gibanje – gibanje in hoja na svežem zraku. Vse skupaj je verjetno še bolj pomembno za malo starejšo generacijo.
Kako in zakaj sem se jaz odločila za vadbo »1000 gibov«?
V mojih mlajših letih je bolj prevladovalo športno udejstvovanje nad kulturnim – kasneje se je to sicer obrnilo. Tedaj sem od šolskih tekmovanj napredovala v organizirano društveno delovanje, predvsem v atletiki. Moja disciplina je bila skakanje v višino ter vse ostale kategorije po potrebi: 60m z ovirami, 4×60 štafeta, daljina ipd. Tekmovala sem tudi v skokih v vodo, skratka precej športno razgibano. Kasneje sem spoznavala različne vadbe, v bolj zrelih letih pa sem začela iskati vadbo, ki bi najbolje vključevala vsa gibanja, ki sem jih preizkusila. In sem na sprehodu srečala svojo bodočo so-telovadko, ki mi je priporočila predavanje nevrologa in manualnega terapevta, Nikolaya Grishina. Tako sem našla vadbo, ki vključuje in razgiba celo telo, zraven je še na svežem zraku, vsak dan in ne vzame veliko časa.
To je telovadba »1000 gibov«, ki jo redno gojim od leta 2014, ko nas je 12 deklet začelo v Prešernovem gaju. To pomeni vsak dan, razen nedelj in praznikov, ne glede na vreme, zjutraj, od leta 2014 do danes, to pomeni skoraj 9 (devet) let. Od takrat do danes se nas je iz Prešernovega gaja nabralo 8 (osem) skupin na različnih lokacijah v kranjskih občini, skupaj 132 članov Društva Šola zdravja, pod okriljem katerega delujemo. Če vas zanima, kje so te skupine, navajam: Prešernov gaj, seveda, Planina, Žabnica, Čirče, Stražišče, Šorlijevo naselje, Mlaka-Kokrica in edina skupina, ki ima poseben, prilagojen status in je edinstvena v Sloveniji – deluje namreč na naši, kranjski občini. Podrobne informacije lahko najdete na internetni strani Zavoda za turizem in kulturo, Kranj.
Prepričana sem, da ste že opazili katero od naštetih skupin v oranžnih barvah, ki telovadi zgodaj zjutraj, ko greste v službo, v šolo ali po opravkih. In se sprašujete, kaj vendar počnejo te ženske tako zgodaj, čeprav pada dež ali sneži (moških, namreč, je med nami zelo malo)?
Izvajamo vaje, ki so zelo premišljeno sestavljene od lahkih do težjih in razgibajo vse, od dlani do stopal. Če poslušaš svoje telo in so vaje pravilno izvedene v mejah naših sposobnosti, nič ne boli, nobena mišica ni zategnjena, vsi sklepi so na svojem mestu. Sčasoma postane telo gibko, stopala trdnejša, ravnotežje stabilno, mišice bolj trdne. V našem telesu je namreč vse povezano med seboj, mišične proge so sklenjene od glave do pete, z vezmi so pritrjeni naši organi, vse skupaj je povezano s krvnim in limfnim obtokom. To vse mi poženemo v pogon vsako jutro, dodobra prezračimo pljuča in možgane.
In jutranja telovadba sčasoma postane vsakdanja potreba. Da si to lahko privoščimo res vsak dan, se je potrebno tudi čemu odreči; na primer prijetnemu dremežu, ki si ga v mlajših letih skoraj nisi mogel privoščiti. Danes je to sicer najpogostejši razlog, zakaj se nam ne pridruži še marsikdo, ki je sicer nad našo telovadbo navdušen, a mu je prezgodaj. Mi pa vemo, da nas zjutraj čaka prijazen pozdrav in širok nasmeh. Mi ne jamramo čez zdravje, ne pogovarjamo se o politiki in ne klepetamo med telovadbo. Enkrat na teden se po telovadbi družimo ob kavi, poklepetamo, si pomagamo in smo veseli.
Pridite tudi vi, mi smo tam in se imamo odlično.
Metka Štok
