KAKO OSTATI ZDRAV. NASVETI DR. GRISHINA – POUK 15

Spet po svoje opisujem postopek rušenja in poškodbe medvretenčne ploščice. Rečem, da iz »žogice« (mislim na notranje jedro ploščice) nastane »palačinka«.

Jedro lahko zdrsne ven čez razpoke v obodu pri skrajnih gibih telesa ali mehanskih poškodbah ter skupaj z raztrganim tkivom oboda pride izven svojih meja.

Tako nastane hernija medvretenčnega diska, ki pritiska na živec ali hrbtenjačo in povzroča veliko težav.

Vendar je gibanje le ena funkcija hrbta. Druga pa je stabilnost. Zato se vretenca od vrha navzdol sorazmerno povečujejo. Povečujejo se tudi medvretenčne ploščice. Imenujem jih tudi – diski.

Medvretenčne ploščice morajo za izpolnjevanje svoje vloge amortizerja imeti določeno trdost in mehkost hkrati. Zato ima vsaka ploščica na obodu dovolj trdo večplastno vezivno-hrustančno tkivo, v sredini pa majhno kroglo, podobno želatini.

Preden vam odgovorim, naj vam namignem, kako je zgrajen živec. V mojih videih rumeno drevo označuje živce, ki so po svoji obliki in funkciji zgrajeni kot navadne cevi. Znotraj ene cevi se nahajajo številna živčna vlakna. Po motoričnih vlaknih tečejo signali od možganov do periferije, po občutljivih vlaknih se signali o počutju uda ali organa vračajo nazaj v možgane. Zato je živec povsem podoben kablu.

Zanimivo je vedeti, da v kablu zunanja ovojnica le izolira žico od zunanjih motenj. Tok, oziroma moč, pa dejansko potuje po žici. V telesnem kablu, živcu, je malce drugače, vendar je struktura skoraj enaka. Takoj pod zunanjo ovojnico se nahajajo vlakna, po katerih potujejo občutljivi signali. Sredi živca se nahajajo vlakna, ki pošiljajo motorične signale.

Zdaj pa naj vam odgovorim na vprašanje o poškodbi živca. Ali je hernija medvretenčnega diska resna poškodba.

Pri majhni utesnitvi živca lahko postanejo utesnjene le površinska občutljiva vlakna živca, ki bodo takoj poslala možganom občutek bolečine in mravljinčenja. Ko pa sta poškodba in mehanska obremenitev na disk veliki, lahko pričakujete nastanek res velike »palačinke«. Pri tem lahko postane utesnjena tudi sredinska žica.

Prizadeta motorična vlakna vas bodo opozarjala s šibkostjo, z atrofijo mišice in odsotnostjo refleksa na udarec. Kot veste, lahko vsaka mišica na razdraženje od zunaj, na primer na udarec s kladivcem, odgovori s krčenjem. In če se mišica na udarec ne odzove, potem nevrologi govorimo o pokvarjenosti in prizadetosti motoričnega živca. To pa je že precej alarmantno stanje, ki potrebuje kirurški poseg. Kirurgi bodo odstranili del izpadajoče »palačinke« ali pa bodo razširili razdalje med vretenci.

Če je živec dolgo utesnjen, začne propadati. Zato je čas pričakovanja, da bo telo samostojno rešilo težavo in osvobodilo živec, precej kratek.

Zamujeno zalivanje rožice vodi k njenemu propadu. Enako velja za vaše živce. Zapomnite si tudi to.