Naša skupina oranževcev letos praznuje 10 let jutranje telovadbe, ki jo izvajamo vsako jutro od ponedeljka do petka skozi vse leto ob vsakem vremenu na prostem pod mirnskim gradom.
Zbudili smo se v prekrasnem sončnem jutru, kot nalašč za naš izlet. Da bi ta dogodek kar najlepše obeležili, smo se z avtobusom odpeljali na izlet v Kranjsko goro. Naš član Tone je ob tem dogodku spesnil to prekrasno pesmico:
Smo v ŠZ Mirna sklenili:
Nekam bomo ob 10-letnici
na izlet krenili!
Dragica variante razne ogleduje
in končno nam tako svetuje:
Anka – za 7. september avtobus naroči,
ob 7-ih smo res od doma šli,
ob 9-ih v Mojstrani v Piceriji KOT
nam že slastna kavica sledi.
Po kavici pa Muzej planinski –
za nas je vse hiper in super –
ni čudno, smo le bolj ravninski.
Po Muzeju pa Zelenci,
veličasten biser narave,
kjer si vedno prisoten
pri stalnem rojevanju naše Save.
Pa to še ni konec,
še ena zadeva krasna,
obiskali smo tudi
simpatično jezero Jasna.
Čez dan nismo jesti utegnili,
pa smo v Kranjski gori
v Oštarijo zavili.
Res je bilo nekaj razprav,
je to pozno kosilo
ali zgodnja večerja –
a to vam povem:
našim želodcem je bilo zelo, zelo prav!
Vožnja domov, na avtobusu petje,
duše kipijo od veselja;
da bi še kdaj tako lepo bilo,
naša velika je želja!
Lepo smo se imeli, vsi nasmejani in dobre volje smo se v večernih urah vrnili domov z željo, da se tudi naslednje leto kam odpravimo.
Kot se za 10. rojstni dan spodobi, smo si umislili še izlet z vlakom v Ljubljano. Dragica je organizirala vožnjo z ladjico po reki Ljubljanici. Dan je bil sončen, kot nalašč za vožnjo z ladjico. Uživali smo v lepotah narave in pa seveda zgradb na levem in desnem bregu Ljubljanice. Da pa je bil dan še lepši, smo se odpravili še z vzpenjačo na Ljubljanski grad, od koder smo občudovali panoramo Ljubljane. Naš član Tone je zopet dobil navdih in spesnil tole pesmico:
Ne dolgo tega, na Gorenjsko,
v Mojstrano smo potovali,
zdaj, v začetku oktobra 23
smo v center, mesto glavno,
v Ljubljano se podali.
Na vlaku, vse prehitro
potovanje je minilo
in že slastno v KINO-DVOR-u
se kavica in/ali čaj je pilo.
Nato po Ljubljanici smo potovali
In čisto nič veslali.
Nato pa na Tržnici
malica po izbiri
(marsikomu bi se prilegel kavč,
da bi dal od sebe vse štiri).
A eni kmalu domov,
drugi pa še na grad,
dan je bil lep
kot je s ŠZM vsakokrat!
Ponosni smo na našo 10-letno prehojeno pot, vedno več nas je, radi se družimo, radi izvajamo telovadbo »1000 gibov«, vse to pa je tudi potrditev, da delamo dobro za naše zdravje, da nismo osamljeni in da smo na pravi poti.
Z veseljem in ponosom stopamo v naslednje desetletje!
Tekst in foto: Ana Popit, Skupina Šola zdravja MIRNA
