Te dni se je zaključil družabno-rekreativno-izobraževalni teden na Debelem rtiču s kineziologom Simonom Jurmićem. Tabor je bil od 9. – 14. oktobra in se ga je udeležilo 26 članov Šole zdravja. Kako jim je bilo, kaj vse so tam počeli, kaj novega so pridobili na taboru lahko izvemo iz poetičnih besed ene od udeleženk tabora iz pomurske skupine Čerensa (občina Črenšovci), Marinke Tibaut, ki jih je povedala na zaključnem večeru:
Tišina Debelega rtiča, me je ob prihodu nagovorila:
* z mogočnim parkom dreves,
* z vetrom in šelestenjem listja,
* s petjem ptic,
* z morjem, ki pripoveduje svoje zgodbe.
Tišina Debelega rtiča opazi:
* nikoli videne, slišane obraze, starejših, mlajših ljudi in otrok,
* 5 dni se srečujemo v besedi, smehu, veselju in dobri volji,
* v tem času smo postali ena velika družina in si vse vrednote življenja drug z drugim delili.
Simon Jurmič, nas je vsak dan učil, kako naj zdravo živimo. Vsako jutro ob 7 uri smo tekli, migali, da smo si telo prebudili in 1000 gibov ponovili.
Vaje za moč so nam kot slaščica, ki smo se jih na novo učili (grenka slaščica).
Bogatejša odhajam v moje Prekmurje:
* z novo zgodbo iz Debelega rtiča,
* z novimi telefonskimi številkami od prijateljev,
* s spoznanjem časa… trenutka… zdaj… tukaj… je življenje, ki ga živim…. doživim.
Hvaležna vsem prisotnim, da sem bila deležna zgodbe: “V objemu Debelega rtiča, Simona Jurmiča in vas vseh”
RADA VAS IMAM!
SREČNO!
