IN MEMORIAM: Ivan Kralj (1925 -2018)
Zapustil nas je naš dolgoletni član Društva Šola zdravja iz skupine Radomlje, 94-letni Ivan Kralj. Že kot otrok je vadil pri Sokolu, želja po gibanju se mu je znova uresničila pri poznih osemdesetih letih. Poleg svojega poklica mlinarja, ki ga je rad opravljal, rad je tudi rezbaril v lesu. O njegovem pestrem in zanimivem življenju je izšla že knjiga. Vsi, ki smo ga poznali, pa ga bomo ohranili v spominu, kot optimističnega in prijaznega človeka z nasmeškom na obrazu. MŠ
“Kot otrok je telovadil pri Sokolu potem za vadbo ni bilo časa, saj je bilo treba veliko delati. Bil je samostojni obrtnik – mlinar, zdaj mlin vodi starejši sin. Pravi, da je bilo včasih ob Kamniški Bistrici 45 mlinov, po 2. svetovni vojni jih je ostalo še 20, danes pa deluje samo še njihov mlin. Za Šolo zdravja je izvedel po naključju, na jutranjem sprehodu, potem se je opogumil, šel pogledat in ugotovil, da je to ravno prav zanj. Prej je zjutraj rad poležal do 9. ali 10. ure, zdaj ga veseli vstati zjutraj, iti na svež zrak, potelovaditi in se družiti s prijaznimi ljudmi. To je dobro za telo in dušo. Poleg tega ga zanima še veliko drugih stvari: skrbi za kure, goji rože, rad hodi in še posebej rad rezbari v lesu iz katerega izdeluje različne okvirje iz lesa lipe in hrasta. Lani je izdelal okvir za ženino sliko, a so otroci želeli imeti oba v okvirju. Sinovoma bo za okroglo letnico (starejši sin bo napolnil 60, mlajši 50 let) izdelal okvir za ogledalo. Očala nosi samo za branje, za vožnjo jih ne potrebuje. Gospod Ivan pravi, da je še svojega prijatelja vabil k vadbi, a vendar se ta ni mogel sprijazniti, da bi moral vstajati že ob sedmih zjutraj. Navsezadnje se vsak sam odloči, kako bo izrabil svoj čas. O življenju Ivana Kralja je izšla tudi knjiga. Imel je napeto in delovno življenje tako da kakšnega recepta za zdravo in lepo starost nima. Dobro je, če je človek vesele naravi in se trudi živeti zdravo, a vendarle ima pri tem tudi sreča svoje prste.” – iz pogovora Leta niso ovira, ki ga je z njim lani naredila Miomira Šegina in je 22. aprila 2017 objavljen v domžalec.si.
