Letos je pomlad prišla 20. marca. Svoje telovadke sem povabila na srečanje z vzhajajočim soncem.
Pet se nas je opogumilo kljub mrzlemu jutru. Malo pred šesto zjutraj smo se zbale pri prepoljskem
mostu, poiskale smo mesto z dobrim pogledom na vzhod in čakale. Obzorje se je najprej rdeče
obarvalo, čez čas pa je sonce sramežljivo pokukalo izza Slovenskih goric. Najprej je bila samo kratka
črtica, potem pa se je rdeče oranžno dokaj hitro dvigalo in nas pozdravilo. Tudi me smo njega
pozdravile po naše, pa še eno pesem smo zapele.
Jana Dobnik
