V jesensko obarvanem vzdušju je na Osnovni šoli Slava Klavora potekalo tradicionalno srečanje generacij, ki povezuje družine, društva in posameznike različnih starosti. Tokratno druženje je bilo prežeto z učenjem, medsebojnim sodelovanjem, prijetnimi trenutki in toplino jesenskega kostanjevega piknika.
Povabilu so se odzvale tudi članice mariborske skupine Mavrica -Tezno, znane kot oranžne tete. Udeležencem so predstavile jutranjo vadbo po metodi 1000 gibov in k njej povabile prav vse generacije. Poudarile so, da je redno gibanje pomembna naložba v zdravje, gibljivost in samostojnost – od otroštva in mladosti pa vse do zrelih let in aktivne starosti. Srečanje je ponudilo tudi dragocena praktična znanja. Udeleženci so spoznali temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja ter se prepričali, kako pomembno je znati pravilno ukrepati, ko gre za človeško življenje.
Za dobro voljo in razvajanje brbončic so poskrbeli z okusno enolončnico, domačim pecivom in dišečim pečenim kostanjem. Jesensko sonce in narava, odeta v pisane barve, sta ustvarila čudovito piknik vzdušje. Šolarji so se medtem zabavali ob izrezovanju buč in z veseljem zakorakali v počitniške dni.
Članice skupine Mavrica Tezno se iskreno zahvaljujejo gospe Sabini Meglič in gospe Janji Pastirk za povabilo ter celotnemu kolektivu in organizatorjem za skrbno pripravljeno in imenitno izpeljano srečanje.
Takšna druženja dokazujejo, da so medgeneracijske vezi nekaj posebnega. Ko se srečajo otroška razigranost, življenjske izkušnje starejših in dobra volja vseh udeležencev, nastajajo dragoceni trenutki, ki bogatijo, učijo in povezujejo. Saj prav v tem je čar medgeneracijskega druženja – v odprtih srcih, izmenjavi znanja, iskrenih nasmehih in občutku, da smo vsi del ene velike družine.
V sredo, 14. oktobra 2026, je v Luciji potekalo usposabljanje za izvajanje metode +300 gibov, ki se ga je udeležilo 16 vaditeljev, prostovoljcev in aktivnih članov Društva Šola zdravja iz skupin Hrvatini, Izola, Koper-Markovec, Lucija Sonce, Piran in Portorož Meduza. Usposabljanje je vodil strokovni sodelavec društva Andraž Purger.
Izobraževanje je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so udeleženci spoznali pomen vaj za moč pri ohranjanju mišične mase, ravnotežja in samostojnosti v starosti ter osnovna načela varne vadbe in prilagajanja vaj posameznikovim telesnim zmožnostim. V praktičnem delu so pod strokovnim vodstvom spoznavali posamezne vaje metode +300 gibov, njihovo pravilno izvedbo in uporabo elastičnega traku. Posebna pozornost je bila namenjena tudi najpogostejšim napakam ter pravilnemu zaporedju vaj, ki nadgrajujejo jutranjo vadbo 1000 gibov.
Usposabljanje je udeležencem prineslo nova strokovna znanja, ki jih bodo lahko prenašali v svoje lokalne skupine. S tem se postopoma širi izvajanje metode +300 gibov, hkrati pa se krepita sodelovanje in povezanost med skupinami Društva Šola zdravja.
V skupini Šole zdravja Krka se medgeneracijsko povezovanje ne konča pri jutranji telovadbi. Člani skupine so se 30. septembra 2026 ponovno družili z učenci in učiteljicami Osnovne šole Krka, otroki in vzgojiteljicami Vrtca Krka ter člani Kulturnega društva Krka. Tokrat so se lotili prav posebnega opravila – ličkanja koruze.
Ob lepem, sončnem jutru so se po jutranji telovadbi zbrali pred novim skednjem oziroma podom, kot mu pravijo domačini. Tam jih je čakal kup koruznih štokov, okoli katerega so posedli in se lotili »slačenja« koruze.
Za nekatere je bilo to opravilo nekaj povsem novega. Avtorica prispevka, ki prihaja iz Ljubljane, priznava, da je ličkanje do takrat poznala le iz knjig. Na podeželju pa se je z različnimi kmečkimi opravili lahko seznanila tudi v živo. Tokrat je bila v vlogi učenke, saj so ji otroci pokazali, kako se lička koruza. Večina jih je opravilo že poznala od doma, čeprav tudi za marsikaterega otroka ni bilo čisto preprosto. Ličkanje so vsi hitro osvojili, nekoliko več težav pa je povzročalo povezovanje dveh koruznih storžev skupaj. Tu so se izkazali predvsem petošolci, ki so že dovolj spretni za takšne naloge.
Ob delu seveda ni manjkalo dobre volje. Sonce je prijetno grelo, otroci so zapeli nekaj pesmic, član Kulturnega društva Krka pa je zaigral na harmoniko. Vsi so si vzeli čas tudi za klepet in pogostitev z grozdjem, pecivom ter kokicami. Petošolce je za nagrado čakala še čisto prava kontrolna naloga iz angleščine, pri kateri so med drugim izvedeli, da se ličkanju po angleško reče husking.
Srečanje je bilo prijetno doživetje za vse generacije – priložnost za druženje, medsebojno učenje in spoznavanje starih običajev. Otroci pa so se ob tem naučili tudi lepega slovenskega pregovora: »Nikoli ne vrzi puške v koruzo!«
Zapisali: Elida Antonič in Alenka Miklavčič, skupina Krka
Naša članica in prostovoljka iz domžalske skupine Drevored 88 lip Marika Haler že deset let s projektom S pesmijo do boljšega spomina razveseljuje starejše, obuja njihove spomine in dokazuje, da lahko pesem povezuje ljudi vseh generacij. Desetletnico projekta so 14. oktobra 2026 obeležili v Medgeneracijskem centru Bistrica, kjer se je zbralo več kot sto pevk in pevcev iz štirih domžalskih ustanov in društev. Pri dogodku so pomagali tudi člani Društva Šola zdravja, ki so poskrbeli za prevoz stanovalcev Doma upokojencev Domžale na prireditev.
Ko sem se pred leti pogovarjala z Mariko (o najinem pogovoru lahko preberete tukaj), takratno prejemnico nagrade DŠZ za leto 2020, mi je pripovedovala, kako se je njena ljubezen do petja postopoma spremenila v poslanstvo. Ob jutranji vadbi po metodi 1000 gibov je v skupini Drevored 88 lip prevzela tudi kulturno vodenje in spodbudila članice k skupnemu petju. Posebno mesto v njeni zgodbi ima prijateljica, ki jo je obiskovala v Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah. Ker se je prijateljica zaprla vase, jo je Marika poskušala spodbuditi k druženju s petjem. Pridružili so se še drugi stanovalci in tako so se začele pevske urice, iz katerih se je razvilo desetletno prostovoljsko delo. S petjem Marika starejšim pomaga obujati spomine na mladost in pomembne življenjske trenutke. Skupno petje jim prinaša veselje, druženje in občutek povezanosti. Njeno predano delo je bilo prepoznano tudi širše. Leta 2022 ji je Mladinski svet Slovenije v okviru natečaja Prostovoljec leta 2021 na Brdu pri Kranju podelil priznanje za posebne dosežke na področju prostovoljstva, predvsem za njeno dolgoletno delo s starejšimi in za projekt S pesmijo do boljšega spomina.
Marikina želja: naj ljudska pesem odmeva po vsej Sloveniji
Marika si srčno želi, da bi se petje ljudskih pesmi razširilo v domove za starejše po vsej Sloveniji in postalo redna dejavnost, namenjena ohranjanju spominov, druženju in boljšemu počutju stanovalcev. Njena desetletna izkušnja ji potrjuje, kako močno lahko znane melodije nagovorijo starejše, spodbudijo spomine in jih povežejo v skupnem doživetju. S svojo pobudo je že pisala številnim domovom za starejše, vendar je doslej prejela le dva odziva, v katerih so ji izrazili pohvalo in čestitke za njeno delo. Želi si, da bi se pri tem ne ustavilo, temveč da bi domovi prepoznali vrednost skupnega petja in mu namenili prostor v svojem vsakdanu. Morda bo prav njena vztrajnost spodbudila še koga, da bo med starejše prinesel ljudsko pesem – in z njo tudi spomine, veselje ter občutek pripadnosti.
Mariki čestitamo za deset let srčnega prostovoljskega dela in se ji zahvaljujemo, da s svojo predanostjo, glasbo in pripravljenostjo pomagati drugim širi vrednote, ki so blizu tudi Društvu Šola zdravja.
Med 9. in 11. oktobrom 2026 smo na Krvavcu organizirali prvi Jesenski odmik Dihamo z naravo.
Oktobrski vikend nas je obogatil s čudovito naravo, novim znanjem in spoznanji. Predvsem pa je bil poln na(vdih)a.
V družbi dr. Milana Hoste smo raziskovali dihanje, dejavnike, ki vplivajo nanj in njegovo povezanost z našim delovanjem in počutjem. Z Andražem Purgerjem smo se posvetili čustveni inteligenci in razmišljali o razlogih, zakaj zbolimo. Vadili smo vadbo Dihamo z naravo, se sproščali ob joga nidri in ob zvokih terapevtskih glasbil. Oba zgodnja jutra smo začenjali dan z vadbo 1000 gibov, +300 na svežem zraku, na več kot 1500 metrih nadmorske višine. Čas pa smo si vzeli tudi za sprehod, druženje in uživanje v naravnem okolju.
Odmik je bil uspešen, kar potrjujejo rezultati ankete, v kateri so udeleženci izrazili veliko zadovoljstvo s programom. Poleg prijetnega bivanja in skrbno zasnovanega programa so odnesli nova (spo)znanja, ki jim bodo lahko koristila v vsakdanjem življenju, predvsem na področju pravilnega dihanja.
Nekaj udeleženk je svojo izkušnjo opisalo takole:
»Izbira lokacije – odlična, prav tako nastanitev in prehrana. Pohvala osebju! Glede na kakovost in potrebo po kvalitetnih informacijah pa bi ostala še kakšen dan.«
»Vse je bilo odlično organizirano – umirjen odmik v višini, dobra hrana, uravnotežen urnik in pravočasne informacije.«
»Urnik je bil zelo natrpan, informacije so bile zadostne, lokacija dobor izbrana, prehrana dobra.«
»Zelo lepa lokacija; bivanje v hotelu, ki je bil namenjen le nam, tako da smo se počutili še varnejši in medsebojno povezani. Zelo okusno pripravljena, domača hrana. Premišljeno sestavljen urnik predavanj in vadb. Skratka, presegli ste vsa moja pričakovanja.«
Ob zaključku se iskreno zahvaljujemo vsem udeležencem in vsem, ki ste dodali košček k naši prvi zgodbi odmika.
Naj nam na novo pridobljena znanja dobro služijo pri vsakodnevni skrbi za telesno in duševno počutje.
Upamo, da se na katerem od prihodnjih odmikov srečamo.
Skupina Društva Šola zdravja Viške čaplje je 14. obletnico delovanja obeležila 14. oktobra 2026 s slovesnim odprtjem knjigobežnice v svojem vadbenem kotičku ob Gradaščici. Projekt Park srečevanja, s katerim so člani polepšali prostor za vadbo in druženje, je bil izbran med 20 projekti v okviru programa Ljubljana ZUNAJ Mestne občine Ljubljana. Pri izvedbi projekta jih je strokovno spremljal IPoP – Inštitut za politike prostora. Posebnost njihove pobude je, da člani s prostovoljskim delom skrbijo za javni prostor, namenjen vsem. Za svoj prispevek so na zaključni evalvaciji prejeli tudi priznanje za »naj plac srečevanja«.
Slovesnega odprtja so se poleg članov Viških čapelj udeležili tudi Silvica Erlih, vodja ljubljanske podružnice Društva Šola zdravja in člani drugih ljubljanskih skupin. Dogodka se je udeležila tudi Gaja Trbižan z Inštituta za politike prostora (IPOP), ki je skupini svetovala in jo spremljala pri izvedbi projekta. Med obiskovalci so bili tudi varovanci Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar, ki so na dogodek prišli peš in uživali v prijetnem jesenskem sprehodu. Na svojem profilu na Facebooku so zapisali, da so z veseljem obiskali odprtje nove knjigobežnice. Za prepoznavnost nove pridobitve je poskrbela tudi Nina Kožar, pobudnica zemljevida knjigobežnic v Sloveniji, saj je novo viško knjigobežnico že uvrstila nanj.
V okviru projekta so člani poskrbeli za ureditev vadbenega prostora, obnovo dela klopi in zasaditev cvetlične grede s trajnicami. Posebno pridobitev predstavlja knjigobežnica, ki so jo člani zasnovali in izdelali sami. Pri tem so opravili več kot 150 ur prostovoljskega dela. Pri izdelavi sta pomembno vlogo imela Jože in Silvo, pri strokovni presoji konstrukcije pa je sodelovala tudi članica Melita. Pomemben delež pri uresničitvi projekta je imela tudi vodja skupine Jelka Bratec, ki je poiskala razpis, predlagala postavitev knjigobežnice ter skupaj z Melito vodila projekt. Sodelovala je pri snovanju in izdelavi knjigobežnice, poskrbela pa je tudi za napise in okrasne motive, ki jih je s pirografom vžgala v les, kar je zahtevalo veliko časa, potrpežljivosti in natančnosti. Za njeno pobudo, zavzetost in trud so ji člani skupine iskreno hvaležni. Zahvala pa gre tudi vsem članicam in članom, ki so s svojimi idejami, delom in prostovoljskim prispevkom sodelovali pri projektu.
Knjigobežnica je namenjena prosti izmenjavi knjig. Vsakdo lahko vanjo prinese knjigo, ki jo želi deliti z drugimi, ali pa si izbere novo branje. Viške čaplje bodo zanjo redno skrbele in jo dopolnjevale z novimi knjigami, k sodelovanju pa vabijo tudi prebivalce Viča in druge obiskovalce. Odprtje so pospremili s kulturnim programom in druženjem ob domačih dobrotah, ki so jih pripravile članice skupine. Ob tej priložnosti so znova zapeli tudi himno Viških čapelj, ki jo je napisala njihova pokojna članica Tatjana Žitnik.
Viške čaplje se že 14 let srečujejo ob jutranji vadbi po metodi 1000 gibov. S projektom Park srečevanja so pokazale, da lahko s sodelovanjem in prostovoljskim delom prispevajo tudi k prijetnejšemu skupnemu prostoru, ki bo poleg vadbe ponujal še priložnosti za branje in druženje. Viškim čapljam iskreno čestitamo ob 14. obletnici delovanja ter jim želimo še veliko skupnih jutranjih vadb, prijetnih srečanj in uspešnih pobud!
Kako pravilno in varno izvajati vaje za moč ter jih prilagoditi telesnim zmožnostim starejših? To je bilo osrednje vprašanje usposabljanja za izvajanje metode +300 gibov, ki je 7. oktobra 2026 potekalo na Bledu. Usposabljanja se je udeležilo 19 članic in članov iz skupin Beltinci Lipov cvet, Bled, Bled Vezenine, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje, Radovljica, Tržič – Križe in Lesce.
Pod strokovnim vodstvom kineziologa Simona Jurmića so udeleženci najprej spoznali pomen vadbe za moč pri ohranjanju mišične mase, ravnotežja in samostojnosti v starosti. V praktičnem delu so se posvetili pravilni izvedbi posameznih vaj, spoznali njihove namene in ciljne mišične skupine ter se seznanili z najpogostejšimi napakami. Posebna pozornost je bila namenjena tudi varni uporabi elastičnega traku in prilagajanju obremenitev posameznikovim zmožnostim.
Udeleženci bodo pridobljeno znanje prenesli v svoje vadbene skupine. Tako se metoda +300 gibov postopoma vključuje v jutranjo vadbo 1000 gibov in prispeva k njeni nadgradnji z vajami za moč. Poleg pridobivanja novega znanja je bilo srečanje tudi priložnost za povezovanje in izmenjavo izkušenj med člani iz različnih lokalnih okolij.
V Preddvoru so se na usposabljanju za izvajanje metode +300 gibov zbrali vaditelji, prostovoljci in aktivni člani osmih skupin Društva Šola zdravja iz enote Kranj in okolica. Usposabljanja se je udeležilo 25 udeležencev, ki so nadgradili svoje znanje o pravilnem in varnem izvajanju vaj za moč. Pod strokovnim vodstvom Simona Jurmića, dipl. kineziologa, je izobraževanje potekalo v teoretičnem in praktičnem delu. Udeleženci so spoznali pomen vadbe za moč pri ohranjanju mišične mase, ravnotežja in samostojnosti v starosti ter se seznanili z osnovnimi varnostnimi načeli in prilagajanjem vaj različnim telesnim zmožnostim. V praktičnem delu so se posvetili pravilni izvedbi posameznih vaj, uporabi elastičnega traku in zaporedju vaj, ki sledijo jutranji vadbi 1000 gibov. Ob demonstracijah in strokovnih popravkih so spoznali tudi najpogostejše napake pri izvajanju.
Usposabljanje, ki je potekalo 6. oktobra 2026, je bilo namenjeno skupinam Kranj – Planina, Kranj – Prešernov gaj, Kranj – Čirče, Kranj – Šorlijevo, Kranj – Žabnica, Preddvor, Zgornji Brnik in Šenčur pri Kranju. Pridobljeno znanje bodo udeleženci prenašali v svoje lokalne skupine ter tako prispevali k varnejšemu in kakovostnejšemu izvajanju vaj za moč in postopnemu vključevanju metode +300 gibov v jutranjo vadbo.
V Medgeneracijskem centru Vezenine na Bledu je 28. oktobra 2026 potekalo izobraževanje o pravilnem izvajanju vaj 1000 gibov, ki ga je vodila kineziologinja Eva Jeza. Zbralo se je 45 članic in članov iz desetih skupin Društva Šola zdravja: Bled, Bled – Zasip, Bled Vezenine, Bohinjska Bela, Gorje, Lesce, Radovljica, Tržič, Tržič – Križe in Zgornji Brnik.
Udeleženci so skozi teoretični in praktični del poglobili znanje o pomenu gibanja za zdravje in kakovostno staranje, predvsem pa obnovili in utrdili pravilno izvedbo vaj 1000 gibov. Eva je s prikazi posameznih vaj, strokovnimi popravki in slikovnim gradivom poskrbela, da so udeleženci lahko svoje znanje prenesli tudi v prakso. Ob tem ni manjkalo dodatnih nasvetov za krepitev telesa in ohranjanje telesne pripravljenosti tudi v poznejših letih.
Da je bilo izobraževanje uspešno in koristno, je potrdila tudi vodja enote Gorenjska Majda Križaj, ki je zapisala: »Izobraževanje je SUPER vodila Eva Jeza. Vsi udeleženci iz enote Gorenjska so bili navdušeni nad njeno izvedbo izobraževanja.« Svoje navdušenje je v svojem imenu in imenu drugih udeleženk izrazila tudi vodja skupine Zasip, Dušanka Strmole, ki se je Evi zahvalila z besedami: »Mnenja smo, da si odlično razložila, prikazala in podprla razlago s slikovnim materialom, dodatnimi drobnimi nasveti za pravilno izvajanje vadbe. Tudi sicer si nam podala vrsto nasvetov za težave, ki nas lahko spremljajo v kasnejših letih, kako jih lahko omilimo, kako ojačamo svoje telo.« Svoje sporočilo je Dušanka sklenila z željo, da bi se z veseljem udeležile tudi prihodnjih izobraževanj.
Takšne pohvale so za naše strokovne sodelavce lepo priznanje, za Društvo Šola zdravja pa potrditev, da so redno učenje, izmenjava znanja in skrb za pravilno izvajanje vaj pomemben del naše skupne poti.
Evi čestitamo za uspešno izvedeno izobraževanje, udeležencem pa želimo veliko veselja in vztrajnosti pri jutranji vadbi!
V Športnem parku Rakovnik v Ljubljani so se v torek, 13. oktobra 2026, na izobraževalnem in družabnem srečanju zbrali vodje skupin – prostovoljci Društva Šola zdravja, ki svoje delo opravljajo prostovoljno. Sončen jesenski dan je bil priložnost za pridobivanje novih znanj, izmenjavo izkušenj, skupno vadbo in prijetno druženje. Srečanje je s spodbudnim nagovorom odprla predsednica društva Zdenka Kavčič. Udeležence je povabila k aktivnemu sodelovanju v pestrem programu, ki je povezal gibanje, učenje in druženje.
Po uvodnem nagovoru je strokovni sodelavec Andraž Purger vodil skupinsko vadbo po metodi 1000 gibov. Sledila je predstavitev vaj za moč po metodi +300 gibov, ki jo je vodil strokovni sodelavec Simon Jurmić. Udeleženci so posamezne vaje tudi praktično preizkusili, pri tem pa so bili pozorni na pravilno izvedbo in usklajevanje dihanja z gibanjem. Med vadbo sta jim z nasveti pomagala strokovna sodelavca Andraž Purger in Nina Istenič.
Andraž je poudaril tudi pomembno vlogo vodij in njihov vpliv na delovanje skupin: »Vi ste ogledalo svoje skupine. To, kar delate vi, dela tudi vaša skupina.« S tem je spomnil, da vodje s svojim zgledom, odnosom do vadbe in načinom sodelovanja pomembno vplivajo na člane svojih skupin. Po omenjenih vadbah je Andraž prisotne umiril še z vajami iz programa Dihamo z naravo.
Vsaka skupina je drugačna in prav je tako!
Zanimiv del srečanja je bila delavnica o vodenju skupine, ki jo je vodila magistrica Alenka Oblak. Na sproščen in duhovit način nas je seznanila z izzivi vodenja skupin ter poudarila, kako pomembno je prepoznati dinamiko skupine in ustrezno razdeliti naloge. Spodbudila nas je k razmišljanju o tem, kako raznoliki ljudje sestavljamo skupine. »Gotovo imate v svoji skupini koga, ki ves čas jamra, pa koga, ki je poln idej, koga, ki veliko govori, in tudi koga, ki je bolj tiho, a vedno priskoči na pomoč,« je nizala primere iz vsakdanjega življenja skupin. Ob tem je pozorno spremljala naše odzive in jih hudomušno komentirala.
Alenka je z zelenimi elastičnimi trakovi, ki smo jih udeleženci uporabljali pri predhodni vadbi, na tleh pripravila ponazoritev razvoja skupine. Vsak je lahko povedal, kaj vidi v postavitvi. Pokazalo se je, da lahko isti prikaz razumemo na različne načine, kar je tudi prav. Tako je oblika postala prispodoba razvoja skupine. Alenka je povabila nekaj prostovoljcev, naj izberejo del postavitve, kjer se najbolj vidijo oziroma se najbolje počutijo. Eden od prostovoljcev si je izbral razširjeni sredinski del. Ko ga je Alenka vprašala, zakaj prav ta del, je odgovoril: »Zato, ker se tukaj vedno nekaj dogaja!« Njegov odgovor je z nasmehom povzel živahno dogajanje v skupini, kjer se rojevajo ideje, izmenjujejo mnenja, včasih pride tudi do nesoglasij, predvsem pa se ljudje povezujejo in skupaj ustvarjajo. Nato je Alenka prostovoljcem zamenjala izbrane položaje. Prostovoljko, ki si je sprva izbrala zaključni del postavitve, je postavila v sredino, kjer se dogaja največ. Na vprašanje, kako se počuti na novem mestu, je odgovorila, da je zahtevno. Takrat se je zgodil eden lepših trenutkov delavnice: edini moški med prostovoljci ji je položil roko čez ramo. Brez velikih besed je s to gesto pokazal, da ni sama in da so drugi člani tukaj z njo in ji bodo pomagali. »Prav v tem je tudi bistvo delovanja skupine«, je poudarila Alenka in pojasnila – »Vsak se lahko kdaj znajde v položaju, ki mu je manj domač ali zahteven, vendar je ob podpori drugih lažje. Skupina ni le skupek posameznikov, temveč skupnost, v kateri se učimo sodelovati, sprejemati različnost in si pomagati.«
Pomembno sporočilo delavnice je bilo, da se ta proces nikoli zares ne konča. Ko v skupino pride nov član, se začne novo obdobje spoznavanja in vključevanja. Skupina se znova prilagaja, išče ravnovesje in raste. Pri tem so pomembni vsi člani – tako tisti, ki dajejo pobude, kot tisti, ki tiho pomagajo, pa tudi tisti, ki opozarjajo na težave. Zato razvoj skupine ni odvisen samo od njene starosti, temveč predvsem od ljudi, njihovih odnosov in pripravljenosti na sodelovanje.
Tudi za smeh in druženje je bilo poskrbljeno
Za prijetno vzdušje so poskrbeli tudi člani Dnevnega centra aktivnosti za starejše (DCA) Ljubljana – Rudnik, ki so srečanje odprli z glasbenim nastopom in ga popestrili s petjem in igranjem tradicionalnih domačih melodij na ukulele.
Ob zaključku programa je Simon poskrbel še za hudomušno nagradno igro, v kateri so se udeleženci pomerili za praktične nagrade. Sledila sta pogostitev s toplo enolončnico in sladico ter čas za klepet, izmenjavo izkušenj in utrjevanje prijateljskih vezi. Med odmori in druženjem je iz zvočnika odmevala tudi glasba, ki je še dodatno poskrbela za sproščeno vzdušje.
Srečanje na Rakovniku je znova pokazalo, da Društvo Šola zdravja ne povezuje ljudi le z redno jutranjo vadbo, temveč tudi z učenjem, prostovoljstvom in medsebojno podporo. Za dobro delovanje skupin so pomembni tako znanje in pravilna izvedba vaj kot tudi razumevanje ljudi, odprta komunikacija in pripravljenost, da vsak prispeva po svojih močeh. Skupaj se gibamo, se učimo in rastemo – vsak v svoji skupini in vsi kot velika skupnost Šole zdravja!
Zapisala: Neda Galijaš Foto: Merima Sarajlija in Neda Galijaš
