V Športnem parku Rakovnik v Ljubljani so se v torek, 13. oktobra 2026, na izobraževalnem in družabnem srečanju zbrali vodje in namestniki vodij skupin – prostovoljci Društva Šola zdravja, ki svoje delo opravljajo prostovoljno. Sončen jesenski dan je bil priložnost za pridobivanje novih znanj, izmenjavo izkušenj, skupno vadbo in prijetno druženje. Srečanje je s spodbudnim nagovorom odprla predsednica društva Zdenka Kavčič. Udeležence je povabila k aktivnemu sodelovanju v pestrem programu, ki je povezal gibanje, učenje in druženje.
Po uvodnem nagovoru je strokovni sodelavec Andraž Purger vodil skupinsko vadbo po metodi 1000 gibov. Sledila je predstavitev vaj za moč po metodi +300 gibov, ki jo je vodil strokovni sodelavec Simon Jurmić. Udeleženci so posamezne vaje tudi praktično preizkusili, pri tem pa so bili pozorni na pravilno izvedbo in usklajevanje dihanja z gibanjem. Med vadbo sta jim z nasveti pomagala strokovna sodelavca Andraž Purger in Nina Istenič.
Andraž je poudaril tudi pomembno vlogo vodij in njihov vpliv na delovanje skupin: »Vi ste ogledalo svoje skupine. To, kar delate vi, dela tudi vaša skupina.« S tem je spomnil, da vodje s svojim zgledom, odnosom do vadbe in načinom sodelovanja pomembno vplivajo na člane svojih skupin. Po omenjenih vadbah je Andraž prisotne umiril še z vajami iz programa Dihamo z naravo.
Vsaka skupina je drugačna in prav je tako!
Zanimiv del srečanja je bila delavnica o vodenju skupine, ki jo je vodila magistrica Alenka Oblak. Na sproščen in duhovit način nas je seznanila z izzivi vodenja skupin ter poudarila, kako pomembno je prepoznati dinamiko skupine in ustrezno razdeliti naloge. Spodbudila nas je k razmišljanju o tem, kako raznoliki ljudje sestavljamo skupine. »Gotovo imate v svoji skupini koga, ki ves čas jamra, pa koga, ki je poln idej, koga, ki veliko govori, in tudi koga, ki je bolj tiho, a vedno priskoči na pomoč,« je nizala primere iz vsakdanjega življenja skupin. Ob tem je pozorno spremljala naše odzive in jih hudomušno komentirala.
Alenka je z zelenimi elastičnimi trakovi, ki smo jih udeleženci uporabljali pri predhodni vadbi, na tleh pripravila ponazoritev razvoja skupine. Vsak je lahko povedal, kaj vidi v postavitvi. Pokazalo se je, da lahko isti prikaz razumemo na različne načine, kar je tudi prav. Tako je oblika postala prispodoba razvoja skupine. Alenka je povabila nekaj prostovoljcev, naj izberejo del postavitve, kjer se najbolj vidijo oziroma se najbolje počutijo. Eden od članov si je izbral razširjeni sredinski del. Ko ga je Alenka vprašala, zakaj prav ta del, je odgovoril: »Zato, ker se tukaj vedno nekaj dogaja!« Njegov odgovor je z nasmehom povzel živahno dogajanje v skupini, kjer se rojevajo ideje, izmenjujejo mnenja, včasih pride tudi do nesoglasij, predvsem pa se ljudje povezujejo in skupaj ustvarjajo. Nato je Alenka prostovoljcem zamenjala izbrane položaje. Članico, ki si je sprva izbrala zaključni del postavitve, je postavila v sredino, kjer se dogaja največ. Na vprašanje, kako se počuti na novem mestu, je odgovorila, da je zahtevno. Takrat se je zgodil eden lepših trenutkov delavnice: edini moški med prostovoljci ji je položil roko čez ramo. Brez velikih besed je s to gesto pokazal, da ni sama in da so drugi člani tukaj z njo in ji bodo pomagali. »Prav v tem je tudi bistvo delovanja skupine«, je poudarila Alenka in pojasnila – »Vsak se lahko kdaj znajde v položaju, ki mu je manj domač ali zahteven, vendar je ob podpori drugih lažje. Skupina ni le skupek posameznikov, temveč skupnost, v kateri se učimo sodelovati, sprejemati različnost in si pomagati.«
Pomembno sporočilo delavnice je bilo, da se ta proces nikoli zares ne konča. Ko v skupino pride nov član, se začne novo obdobje spoznavanja in vključevanja. Skupina se znova prilagaja, išče ravnovesje in raste. Pri tem so pomembni vsi člani – tako tisti, ki dajejo pobude, kot tisti, ki tiho pomagajo, pa tudi tisti, ki opozarjajo na težave. Zato razvoj skupine ni odvisen samo od njene starosti, temveč predvsem od ljudi, njihovih odnosov in pripravljenosti na sodelovanje.
Tudi za smeh in druženje je bilo poskrbljeno
Za prijetno vzdušje so poskrbeli tudi člani Dnevnega centra aktivnosti za starejše (DCA) Ljubljana – Rudnik, ki so srečanje odprli z glasbenim nastopom in ga popestrili s petjem in igranjem tradicionalnih domačih melodij na ukulele.
Ob zaključku programa je Simon Jurmić poskrbel še za hudomušno nagradno igro, v kateri so se udeleženci pomerili za praktične nagrade. Sledila sta pogostitev s toplo enolončnico in sladico ter čas za klepet, izmenjavo izkušenj in utrjevanje prijateljskih vezi. Med odmori in druženjem je iz zvočnika odmevala tudi glasba, ki je še dodatno poskrbela za sproščeno vzdušje.
Srečanje na Rakovniku je znova pokazalo, da Društvo Šola zdravja ne povezuje ljudi le z redno jutranjo vadbo, temveč tudi z učenjem, prostovoljstvom in medsebojno podporo. Za dobro delovanje skupin so pomembni tako znanje in pravilna izvedba vaj kot tudi razumevanje ljudi, odprta komunikacija in pripravljenost, da vsak prispeva po svojih močeh.
Skupaj se gibamo, se učimo in rastemo – vsak v svoji skupini in vsi kot velika skupnost Šole zdravja!
Zapisala: Neda Galijaš
Foto: Merima Sarajlija in Neda Galijaš
