Šola Zdravja

Novice

Ob 10. obletnici skupine Legen skupno občinsko priznanje vsem skupinam DŠZ v Mestni občini Slovenj Gradec

Skupina Šole zdravja Legen je v začetku junija 2026 ob svoji 10. obletnici delovanja pripravila srečanje, na katerem so se zbrali člani in članice vseh petih skupin Šole zdravja, ki delujejo v Mestni občini Slovenj Gradec, pridružili pa so se jim tudi člani skupine Mežica.

Slovesnosti sta se udeležila župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler in podžupanja Martina Šisernik.

Ob tej priložnosti je župan skupinam Šole zdravja, ki delujejo v Mestni občini Slovenj Gradec, podelil skupno občinsko priznanje kot zahvalo za njihov prispevek k spodbujanju gibanja, zdravega načina življenja in povezovanju lokalne skupnosti.

Dogodek se je začel s skupno izvedbo jutranjih vaj, sledil je kulturni program, v katerem so nastopili tudi varovanci VDC Slovenj Gradec, druženje pa se je nadaljevalo ob glasbi harmonike in pogostitvi.

Skupina Legen je bila za svoje prizadevno delo priznana že leta 2019, ko je prejela priznanje Četrtne skupnosti Legen. Tudi tokratno skupno občinsko priznanje potrjuje pomembno vlogo, ki jo imajo skupine Šole zdravja pri krepitvi zdravja, medsebojnega povezovanja in aktivnega življenja v lokalnem okolju.

Poročala:  Zinka Jamnik 

Foto: Jana Komar

Regijsko srečanje Enote Savinjsko-šaleško-koroške regije Društva Šola zdravja na Visti

Na Visti – Parku z razgledom ob Velenjskem jezeru je 8. julija 2026 potekalo regijsko srečanje Enote Savinjsko-šaleško-koroške regije Društva Šola zdravja, ki ga je organizirala 19. enota DŠZ. Srečanje je združilo približno 130 članov skupin iz Mežice, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca, Celja, Šoštanja in Velenja ter goste iz Maribora. Dogodek je znova potrdil, da gibanje, druženje in medsebojna povezanost bogatijo življenje.

Udeležence je ob prihodu z ubranim igranjem na harmoniko pozdravil harmonikar in poskrbel za prijetno, sproščeno vzdušje.

Zbrane so nagovorili predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Kavčič, podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević in organizatorka dejavnosti Doma za varstvo odraslih Velenje Maša Miklavc, ki je prebrala pozdrav direktorice Violete Potočnik. Pisno voščilo je poslala tudi predsednica Društva za boj proti raku Branka Drk. Udeležence je nagovorila tudi vodja Enote Savinjsko-šaleško-koroške regije Društva Šola zdravja Angela Krajnc, ki je pozdravila vse navzoče in goste. Celoten program srečanja je povezovala Jožica Hercog, ki je s toplino in dobro voljo poskrbela za prijetno vzdušje.

Osrednji del srečanja sta bili skupna vadba 1000 gibov in vadba za moč po Metodi +300 gibov, ki jo je vodil strokovni sodelavec DŠZ, kineziolog Simon Jurmić. Udeleženci so z dobro voljo dokazali, da leta niso ovira za aktiven življenjski slog in da je pravilno izvajanje vaj pomemben korak k boljšemu zdravju.

Regijsko srečanje Enote Savinjsko-šaleško-koroške regije Društva Šola zdravja na Visti, Tanja Satošek

Po vadbi je Visto napolnila pesem. Velenjska skupina je zapela svojo himno, skupina Šoštanj pa je skupaj s sopranistko Petro Turk Rupreht navdušila z ubranim nastopom. Sledila je plesna točka skupine Plesna rekreacija, ki je s svojo energijo, usklajenostjo in dobro voljo navdušila vse zbrane.

Ob zaključku so se organizatorji zahvalili Mestni občini Velenje, Zavodu za turizem Šaleške doline, donatorjem ter vsem sodelujočim in gostujočim skupinam. Srečanje se je simbolično sklenilo s podaritvijo dveh košar kruha predsednici DŠZ Zdenki in kineziologu Simonu. V košarah sta bila tudi ročno izvezena prtička, delo članice skupine DŠZ Velenje LBZ Jožice Guštin. Kruh, simbol dobrodošlice, prijateljstva in povezanosti, je nosil lepo sporočilo: kruh daje moč telesu, gibanje pa moč življenju.

Regijsko srečanje se je zaključilo s skupnim fotografiranjem, ob odhodu z Viste pa je za prijeten glasbeni utrinek poskrbela sopranistka Petra Turk Rupreht.

Ostaja misel, da največjo moč Društva Šola zdravja predstavljajo ljudje – velika oranžna družina, ki s svojim zgledom dokazuje, da je življenje lepše, ko ga živimo aktivno, srečno in povezano.

Pripravila: Angela Krajnc, vodja Enote Savinjsko-šaleško.koroške regije DŠZ

Video posnetek, ki ga je pripravila Tanja Sotošek

Foto: Bojan Uršnik

Skupina Šole zdravja Kungota pri Ptuju prejela visoko priznanje Občine Kidričevo

Članice in člani skupine Šola zdravja Kungota pri Ptuju so letos (21. junija) prejeli pomembno priznanje za svoje dolgoletno prostovoljno delo in prispevek k zdravemu načinu življenja v lokalni skupnosti. Ob občinskem prazniku je skupina prejela Grb Občine Kidričevo, eno najvišjih občinskih priznanj, namenjeno posameznikom in organizacijam za pomemben prispevek k razvoju občine.

Skupina, ki deluje od leta 2016, je v desetih letih zrasla iz majhne skupine zagnanih članic v povezano skupnost ljudi, ki jih združujejo gibanje, prijateljstvo in skrb za zdravje. Vsak delovni dan se skozi vse leto srečujejo na jutranji vadbi po metodi 1000 gibov, ne glede na vremenske razmere. Z rednim gibanjem na prostem ohranjajo telesno pripravljenost, vitalnost in dobro počutje, hkrati pa s svojim zgledom spodbujajo tudi druge k aktivnemu življenjskemu slogu.

Njihovo delovanje pa presega okvire jutranje telovadbe. Aktivno sodelujejo z drugimi društvi v kraju, prispevajo k urejenosti vaškega okolja, pripravljajo tematske okrasitve, organizirajo izlete ter krepijo medsebojno pomoč in prijateljske vezi. Prepoznavne oranžne majice so v Kungoti pri Ptuju postale simbol pozitivne energije, vztrajnosti in povezanosti.

To ni bilo edino priznanje, ki ga je skupina prejela letos. Že 27. marca 2026 je bila na prireditvi ob izboru športnika leta 2025 nagrajena tudi s priznanjem za organizirano skupinsko udejstvovanje v športu.

Priznanji je v imenu skupine prevzela vodja Olga Serdinšek, ustanoviteljica skupine, ki jo vodi vse od začetka. Kot je poudarila, sta priznanji lepo priznanje za dolgoletno delo vseh članov in hkrati spodbuda za nadaljnje delovanje. Jeseni bo skupina obeležila še pomemben jubilej – 10 let uspešnega delovanja, ki ga bodo praznovali septembra.

Iskrene čestitke vsem članicam in članom skupine Šola zdravja Kungota pri Ptuju za zasluženo priznanje in zgled, ki ga s svojim delovanjem dajejo lokalni skupnosti ter širijo vrednote gibanja, prostovoljstva in medsebojne povezanosti.

Foto: Marija Vindiš

Viške čaplje v znamenju visokih jubilejev

V ljubljanski skupini ŠZ Viške čaplje je bilo v sredo, 8. julija 2026, še posebej veselo. Članice so praznovale 70. rojstni dan svoje vaditeljice Vande. Ob tej priložnosti je vodja skupine Jelka Bratec zapisala: »Viške čaplje smo že skoraj vse dosegle popolnost in duhovno zrelost. To namreč pomeni število 70, ki združuje energijo mističnega števila 7 in neskončne potenciale števila 0.«

Letos v skupini praznujejo kar tri 70-letnice, čakata pa jih še dve 90-letnici.

VSE NAJBOLJŠE, Vanda!

Domžalska skupina Vir telovadila z Andražem

V času poletnih počitnic, ko si številni člani zaradi dopustov in družinskih obveznosti vzamejo kakšen dan zase, je naš strokovni sodelavec Andraž Purger, prof. športne vzgoje, sklenil obisk domžalskih skupin. Kot zadnjo je obiskal skupino Vir, ki sicer vztrajno telovadi vse leto – vsako jutro, ne glede na letni čas ali vreme. Skupaj so obnovili program 1000 gibov in pravilno izvajanje vaj po Metodi +300 gibov. Kako so doživeli skupno vadbo, je zapisala vodja podružnice DŠZ Domžale, Irena Mandelj:

»Počitnice so se začele tudi za babice in dedke, zato se nas je zbralo manjše število članov skupine Vir. Pridružil se nam je tudi predsednik Društva upokojencev Vir, g. Jazbec, kar me je zelo razveselilo. Naši člani se radi udeležujejo izletov, ki jih pripravlja društvo.

Skupino Vir je kot zadnjo med domžalskimi skupinami obiskal naš strokovni sodelavec Andraž Purger, prof. športne vzgoje. Obnovili smo program 1000 gibov. Opozoril nas je, naj vaj ne izvajamo avtomatično ali ležerno, temveč naj se gibov zavedamo – kdaj in kako napeti mišice, jih sprostiti in podobno.

Posebej smo bili veseli, da nam je predstavil pravilno izvedbo vaj po Metodi +300 gibov, ki se je ob pravilni izvedbi izkazala za kar naporno. Vadba nas je poživila. Usklajevanje vdiha, zadrževanja diha in izdiha zahteva svoj čas, mi pa ga za izboljševanje imamo.

Na nas, vaditeljih, je odgovornost, da bomo pridobljeno znanje pravilno prenašali naprej, da nam bodo vaje zares koristile – iz učbenika v prakso. Andraž nas je seznanil tudi, da bomo v septembru na OŠ Dragomelj nadaljevali izobraževanje po Metodi +300 gibov. Obisk smo zaokrožili ob kavici in dobrih željah.«

V besedi in sliki poročala: Irena Mandelj

Zaključek pomladnega dela Dihamo z naravo 2026

Z vstopom v poletne počitnice se je zaključil pomladni sklop vadb programa Dihamo z naravo, v organizaciji Društva Šola zdravja. 

V 27 občinah in 41 lokacijah po Sloveniji smo od marca izvajali tedenske popoldanske vadbe, s poudarkom na sproščanju posameznika skozi različne vaje, ki temeljijo na globokem – preponskem dihanju, gibanju hrbtenice in medenice, ter tehnikah sproščanja, kot sta čuječnost in tapkanje. V prvih štirih mesecih smo zabeležili več kot 3200 obiskov!

Hvala celotni ekipi Dihamo z naravo za vaš trud, čas in energijo.

Veseli smo prav vsakega, ki se nam je pridružil na vadbah in upamo, da ste domov odhajali z občutkom bolj sproščenega telesa in lahkotnejših misli. Nekaj kar je ključno za dobro in stabilno psihofizično počutje. 

Z našim inovativnim preventivnim programom – za ohranjanje ali krepitev dobrega psihičnega in fizičnega počutja – se bomo vrnili v jesenskem času. V septembru začenjamo jesenski sklop vadb Dihamo z naravo, ki bodo prav tako brezplačne, kar nam omogoča delno financiranje programa iz strani Ministrstva za zdravje. 

Tako vas že zdaj vabimo na jesenska srečanja. Tekom poletja pa bodo še naprej vsakodnevno potekale jutranje telovadbe 1000 gibov in vaje za moč (+300 gibov). 

Vas zanima kakšen je utrip iz terena? Kakšne učinke ima vadba na udeležence in vaditelje skupin?

Poglejte si spodnji video, kjer smo se srečali na Zoom-u in podelili svoje uvide iz terena.

Vsem bralcem želimo lepo, mirno in sproščeno poletje –  v senci dreves in osvežitvi v vodi ali ob branju dobre knjige. Morda pa tudi ob izvajanju kakšnih dihalno-gibalnih vaj programa Dihamo z naravo, ki ste jih osvojili na naših pomladnih srečanjih in so dostopne na Youtube kanalu Društva Šola zdravja.

Hao la!

Projekt Dihamo z naravo sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Avtorja članka: Ana Pirih in Andraž Purger

Foto: Arhiv društva Šola zdravja

JUHUHU 2: Pet čolnov, ena ekipa

Po decembrskem druženju JUHUHU 1 smo zaposleni in zunanji sodelavci Društva Šola zdravja tudi pred poletnimi počitnicami dočakali novo skupno dogodivščino – JUHUHU 2. Tokrat nas je pot vodila v Belo krajino, na Turistično kmetijo Žagar v slikoviti vasi Damelj, ki leži v osrčju Krajinskega parka Kolpa. Čakala nas je prava poletna avantura – spust po reki Kolpi. Verjemite, meni je že besedna zveza spust po reki zvenela precej zastrašujoče. Pa ni bilo tako. Bilo je PRELEPO!

Že zgodaj zjutraj smo se iz različnih koncev Slovenije odpravili proti Beli krajini: Simon, Andraž, Brigita, Eva, Nina in Neda. V Damlju so nas pričakali še belokranjski del ekipe – Zdenka, Marjeta, Leja in Darjan. Tam nas je izkušeni vodnik opremil z reševalnimi jopiči, vodnimi copati in vso potrebno opremo, nato pa nas odpeljal do izhodišča v Radencih, približno 15 kilometrov višje po reki.

Ob 9. uri smo zaveslali in sledila je skoraj štiriurna plovba po eni najlepših slovenskih rek. Kolpa nas je navdušila s svojo čisto vodo, neokrnjeno naravo in prijetno osvežitvijo v poletnem dnevu. Čeprav je bilo med nami nekaj začetnikov in tudi nekaj začetne treme, je ta hitro izginila že po prvih zavesljajih.

Na poti ni manjkalo smeha. Tu in tam se je kakšen čoln znašel na plitvini, pri brzicah smo se nekateri obrnili tudi za 180 stopinj, drug drugemu smo nagajivo odrivali čolne, se škropili z vodo in uživali v brezskrbnem druženju. Med postanki za okrepčilo so nas razvajali Marjetini domači kifeljčki in Lejina belokranjska pogača, za zdravico pa so poskrbele Zdenkine borovničke in domača kapljica.

Pred ciljem v Damlju smo vroč poletni dan izkoristili še za osvežitev v prijetni Kolpi, nato pa nas je na turistični kmetiji čakalo odlično kosilo. Ob njem smo podoživeli najbolj zabavne trenutke s plovbe, se še nasmejali dogodivščinam na reki in uživali v prijetnem druženju.

Takšna srečanja so za naš kolektiv veliko več kot le izlet. So priložnost, da se še bolje spoznamo, okrepimo medsebojne vezi in skupaj ustvarimo lepe spomine, ki jih potem prenašamo tudi v naše vsakodnevno delo z ljudmi. Verjamemo, da dobre medsebojne odnose gradimo tudi s takšnimi neformalnimi druženji. Povezana ekipa Društva Šola zdravja lažje ustvarja programe, s katerimi vsak dan skrbimo za zdravje in dobro počutje naših članov po vsej Sloveniji.

Zdaj pa še pesem. Erika Rajšp vedno kaj spesni, pa sem si rekla: zakaj pa ne bi še jaz? Tako lepa je bila naša dogodivščina, da bi bilo skoraj škoda, če ne bi pristala tudi v verzih.  🙂

JUHUHU 2
Ob štirih zjutraj
se še ptiči niso zmenili za nas.
Mi pa že na poti.
Domžale.
Ljubljana.
Starše.
Bela krajina.
Vsak iz svoje smeri.

Na dvorišču v Damlju
nas pričakajo reševalni jopiči.
Copati za vodo.
Pet modro rumenih čolnov.
In Kolpa.
Živahna in nežna.
Mirna in prijetna.
In nič hladna.

Prvi zavesljaji.
Prve brzice.
Prvi: »Pazi!«
Prvi: »Ajoj!«
In glasni smeh.
Veselo odmeva po čudoviti krajini .
Potem je šlo vse lažje.
In še bolj veselo.

Tu in tam obstanemo.
Tu in tam porivamo.
Nekdo se obrne.
Nekdo pristane v vodi.
Brzice odločajo.
Mi se sproščeno smejimo.

Nekdo se je izgubil pod čolnom.
Za hip.
Potem pride nazaj.
Premočena.
In še bolj nasmejana.

Marjetini kifeljčki.
Lejina belokranjska pogača.
Zdenkine borovničke.
Požirek vina.
Kolpa.
In čas,
ki bi ga radi ustavili.

Naš Simon spet nekaj ušpiči.
Nevidno priveže čoln
na vejo.
Mi pa vlečemo.
In vlečemo …
Kot da nas reka noče naprej.
Potem ugotovimo.
Joj, joj … Simon se igra.

Ko se nehamo bati,
(Pardon, jaz.
Ostali niso kazali strahu.)
Začnemo gledati.
Šele takrat vidimo,
kako zelena zna biti tišina.
In kako prijetno je slišati reko.
In gozd. In ptiče.
Naš spremljevalni orkester.

Na koncu,
skočimo še v Kolpo.
Ker nas privlači.
In ker se spodobi,
da se od reke
poslovimo
v njenem objemu.

Kosilo.
Smeh.
Pesmi. Moje.
In smo že na poti domov.
Do naslednjič.
Na Kolpo sem prišla s strahom.
Domov pa z JUHUHU-jem.

Poročala in spesnila: Neda Galijaš

Če pogrešate fotografije naših rafting podvigov – mobiteli so bili zaradi varnosti spravljeni v vodotesnih sodih, mi pa smo imeli ves čas v rokah vesla. Nekaj utrinkov z naših postankov je vendarle ujela Marjetica, za kar smo ji zelo hvaležni.

(klikni na sliko za povečavo čez celoten zaslon)

Priznanje novomeške Krajevne skupnosti Drska naši članici Mileni Hribar

Z veseljem sporočamo, da je članica DŠZ, novomeške skupine Pod topom, gospa Milena Hribar, prejela Priznanje Krajevne skupnosti Drska za leto 2026.

Priznanja tradicionalno podeljujejo v sklopu praznovanja krajevnega praznika, s katerim Mestna občina Novo mesto vsako leto izpostavi pomen aktivnega delovanja krajanov v tej hitro rastoči mestni četrti.

Prejeto priznanje je lepo priznanje tudi prostovoljstvu in vrednotam, ki jih v Društvu Šola zdravja živimo vsak dan. Milena Hribar je s svojo srčnostjo, predanostjo in pripravljenostjo pomagati že vrsto let nepogrešljiv del lokalne skupnosti. Kot dolgoletna prostovoljka Rdečega križa sodeluje v številnih humanitarnih in povezovalnih akcijah, obiskuje starejše, pomaga sosedom, aktivno sodeluje pri dogodkih v skupnosti ter s svojim zgledom povezuje ljudi in spodbuja medgeneracijsko sodelovanje.

Leta 2019 se je pridružila tudi Društvu Šola zdravja in skupini Pod topom, kjer so članice hitro prepoznale njeno energijo, odgovornost in sposobnost povezovanja ljudi ter jo povabile med vaditeljice jutranje telovadbe.

Ob prejemu priznanja je predsednica Društva Šola zdravja poudarila: “Takšna priznanja so lep dokaz, da naši člani s svojim delom, vztrajnostjo in srčnostjo pomembno prispevajo k življenju v lokalni skupnosti. Veseli nas, da tudi lokalne skupnosti prepoznavajo in cenijo delo naših prostovoljcev.«

Mileni Hribar iskreno čestitamo za prejeto priznanje, vsem članicam in članom skupine Pod topom pa želimo še veliko uspešnega dela, prijetnega druženja in dobrega sodelovanja v skupnosti tudi v prihodnje.

Foto: Mestna občina Novo mesto

15 let mariborske skupine Koroška vrata: “Skupaj zmoremo v vsakem vremenu”

Skupina Koroška vrata iz Maribora je junija obeležila 15 let delovanja s prazničnim srečanjem v Konjeniškem centru Hipodrom v Kamnici. Na praznovanje so povabili tudi druge skupine Šole zdravja iz Maribora in okolice. Kot prva skupina Šole zdravja v Mariboru so v tem času ustvarili veliko več kot le prostor za jutranjo vadbo – stkali so skupnost, ki jo povezujejo gibanje, prijateljstvo in medsebojna podpora. Njihovi začetki segajo v leto 2011, ko se je pod vodstvom Nade Naberšnik zbralo šest kolegic in postavilo temelje današnji mreži mariborskih skupin Šole zdravja.

Jutranji dež udeležencev ni ustavil. Ko je posijalo sonce, so skupaj izvedli vaje in tako še enkrat potrdili, da jih vreme ne more odvrniti od gibanja in druženja. Kot pravi vodja skupine Nada Wolf: »Da poteka vadba v vsakem vremenu, smo dokazali. Dež nas ni presenetil

Skupina Koroška vrata deluje na območju Ljudskega vrta in danes šteje 63 članic in enega člana. Vodi jo Nada Wolf, pri delu pa ji pomaga dejaven odbor z vaditeljicami. »V naši skupini deluje odbor z vaditeljicami in skupaj zmoremo,« poudarja ob jubileju.

V petnajstih letih je skupina prerasla okvir jutranje telovadbe. Člani se družijo tudi ob petju, kulturnih dogodkih, pohodih, izletih in različnih srečanjih. Posebno vrednost njihovemu delovanju dajejo stiki z drugimi skupinami Šole zdravja. »Prijetna druženja med skupinami dodajajo vrednost naši vadbi,« pravi Nada Wolf.

Ob praznovanju 15. obletnice so člani skupine Koroška vrata še enkrat pokazali, da so gibanje, vztrajnost in medsebojna povezanost recept za dobro počutje in kakovostno življenje v vseh življenjskih obdobjih. Kot sklene Nada Wolf: »V Šoli zdravja ne krepimo le telesa, ampak tudi prijateljstva in občutek, da nikoli nismo sami

Kot rada poudari ena od ustanoviteljic skupine Nada Naberšnik: »Človek je človeku največji dar.« Prav ta misel že petnajst let povezuje člane skupine Koroška vrata in daje poseben pomen njihovemu skupnemu gibanju in druženju.

Povzeto iz teksta za naslednjo št. revije ŠZ, avtorice Alenke Debenjak